Potovalne opazke
Vnaprej bom povedala, da moje slike hrane ne bi dobile nobenih nagrad. Velik razlog za to je, da sem se velikokrat komaj spomnila vzeti telefon in hitro slikati, preden sem na hrano planila kot sestradan volk. Nasploh lahko rečem o hrani to: bila je odlična. Morda zato, ker mi njihov način kuhanja enostavno ustreza. Vedno imajo namreč vsaj neko zelenjavo, kakšnega piščanca, humus, riž … Hrana je slastno preprosta in niti enkrat nisem slabo jedla. Še tisti obrok, s katerim sem se zastrupila, je bil dober.
Tako zgleda predjed v kakšni restavraciji: kruh in odlično olivno olje ter začimbe.
Imaš vse, od zelenjave do omak. Super za vegetarijance, manj za mesojedce …
Tipični jordanski obrok, ki smo ga jedli, je imel vse, kar si bi moje srce poželelo.
In na koncu še najpomembneje: ljudje. Vtis, ki sem ga v teh dvanajstih dneh dobila o Jordancih je prevladujoče dober. So prijazni, gostoljubni in vedno pripravljeni ponuditi pomoč turistom, ki izgubljeno tavajo okoli. Ni bilo trenutka, v katerem se ne bi počutila varno. Ja, seveda naletiš na bolj vsiljive Jordance na turističnih mestih in je potrebna vztrajnost, ko jim želiš dopovedati, da res ne potrebuješ kamele, a nasploh sem vedno imela prijeten občutek. To, skupaj z njeno lepoto, mi je na Jordanijo pustilo čudovite spomine.
