Uncategorized

Dogodivščine v Belgiji

Davnega leta 2014 sem bila na Erazmus izmenjavi v Bruslju. Tudi takrat sem se odločila pisati blog, vendar sem pri tem vztrajala le dva meseca*, preden sem pozabila nanj (pa tudi pozabila geslo). Originalni blog še obstaja na http://tejavbelgiji-blog.tumblr.com/, vso besedilo in slike pa sem zdaj prenesla na Teja in Wonderland, saj želim vse zbrati na enem mestu. Napak – ne slovničnih, ne eksistencialnih – nisem popravljala.

*Celo manj! Prva objava je bila 8. septembra, zadnja 24. oktobra.

Sledi kazalo belgijskega bloga, ki se je glasil Adventuring, lahko pa začneš tudi tako, da klikneš tukaj:

Teja v deželi čokolade, vafljev in piva

Kazalo

Samo amaterji uporabljajo zemljevide

Srednjeveško besedišče

Tejino nostalgično popotovanje skozi glasbo sveta

O hrani v tujini

Zmedeni profesorji in večerni pajki

Puzzle-urnik in prvi deževni dan

Nevljudna belgijska študentarija, karaoke in prijazni vozniki

Pitna voda in vrnitev v vrtec

Premočene mačke v Bruslju

Mesto, podrejeno kolesarjem

Na temo domotožja

Jordanski potopis

Jordanija je čudovita in zdelo se mi je prav, da ji posvetim več kot le eno objavo. Tako sem spisala potopis v dvanajstih delih, kjer govorim o svojih izkušnjah, potovanju pa tudi drugih potovalnih opazkah. Potopis lahko bereš po vrsti, če klikneš na povezavo “Začni tukaj”, lahko pa si tudi ogledaš kazalo spodaj in vidiš, kaj te najbolj zanima. Continue reading…

Kako sprejeti resnično življenje

Kratek epilog

Ko se vrneš s počitnic, si nekaj časa na majavih tleh. Najprej dobesedno, saj so tvoja tla polna stvari, ki ležijo v napol razpakiranem kovčku. Potem pa bolj metaforično, ko moraš naenkrat skočiti v akcijo in začeti z delom, četudi imaš glavo še čisto polno vtisov in doživetij. Continue reading…

Prijazni ljudje in kar ješ, to si

Potovalne opazke

Vnaprej bom povedala, da moje slike hrane ne bi dobile nobenih nagrad. Velik razlog za to je, da sem se velikokrat komaj spomnila vzeti telefon in hitro slikati, preden sem na hrano planila kot sestradan volk. Nasploh lahko rečem o hrani to: bila je odlična. Morda zato, ker mi njihov način kuhanja enostavno ustreza. Vedno imajo namreč vsaj neko zelenjavo, kakšnega piščanca, humus, riž … Hrana je slastno preprosta in niti enkrat nisem slabo jedla. Še tisti obrok, s katerim sem se zastrupila, je bil dober. Continue reading…

Lebdenje na Mrtvem morju

Mrtvo morje

Mojega potovanja je bilo skoraj konec, a najboljše me je pravzaprav še čakalo: Mrtvo morje. Za ta dan sva izkoristila privat plažo hotela, ki je ponujal tudi kosilo. Seveda obstajajo tudi ne-plačljive (ali cenejše) možnosti, a na njih kot ženska ne bi smela biti v kopalkah, saj ne bi bilo primerno. Hotelske plaže so polne drugih turistov, ki se prav tako želijo kopati v miru in največjem udobju. Smo pač razvajeni, kaj. Continue reading…

Vožnja po jordanskih cestah

Potovalne opazke

Vožnja v Jordaniji, predvsem blizu Ammana in kakšnih nagužvanih vasic, je organiziran kaos. Veliko cest nima črt, ki bi določevale, kje natanko naj voziš, prav tako pa se vozniki za koncept polne črte ne brigajo. Semaforjev je malo, rondoji so narejeni tako, da njihovega obstoja ne opaziš, dokler ni prepozno, označeno je, kje lahko narediš obrat za 180° (tudi sredi avtoceste …). Sama sem avto večino časa prepustila bratu, le zadnji dan sem na mirni cesti do Mrtvega morja prevzela volan in par ur vozila. Continue reading…

Puščavski gradovi in sirijska meja

Zapiske za prvi dan potovanja z avtom sem delala na balkonu, ki je gledal na Hadrijanova vrata, medtem ko je sonce počasi izginjalo za obzorjem. Ampak se prehitevam. Sreda se je začela z odhodom ob sedmih zjutraj in vožnjo skozi prometen Amman v avtu, ki bo najino odlagališče odpadkov za naslednji teden dni. Continue reading…

Ženska v Jordaniji

Potovalne opazke

Priznajmo si, ženske, da nas je strah obiskati države Bližnjega vzhoda, ne le iz stereotipnih zahodnjaških razlogov, temveč tudi zato, ker se bojimo, kako bodo tam na nas gledali moški. Pri meni ni bilo nič drugače, a moram reči, da so mi Jordanci razbili stereotipe, ena po ena. Pričakovala sem, da se bom počutila neprijetno, a pomembno je nekaj: tam vedo, da si turistka. Opazijo takoj in temu primerno tudi “znižajo” svoja pričakovanja. Ženske v Jordaniji večinoma resda nosijo hijab (naglavno ruto) ali tudi kaj bolj zakritega, a za zahodnjaško žensko to tam ni potrebno. Continue reading…