Knjižne misli: Panter v kleti

V pripravah na težko pričakovan dopust v Jordaniji sem se odločila tudi, da si vnaprej malce razširim obzorja. Morda zveni čudno, a zdi se mi, da bom na Srednjem vzhodu veliko bolj uživala, če vem o njegovem ozadju kaj več kot le tisto, kar mi pravijo zahodnjaški časopisi. Ker se mi ne da brat čistih zgodovinskih razlag tamkajšnje politike, sem se spoznavanja lotila preko leposlovnih in avtobiografskih knjig. Nenazadnje mi je preko stilov, opisov in tematik različnih avtorjev veliko ljubše razkrivati različne dele sveta. Prav tako pa je to z lahkoto del mojega daljnega izziva, da v prihodnjih letih iz vsake države preberem dve knjigi: eno od pisatelja in eno od pisateljice.

Tokrat sem brala knjigo Panter v kleti od izraelskega pisatelja Amosa Oza.

Naslovnica knjige.

Amos Oz. (1998). Panter v kleti. 

Žanr: Razvojni roman

Opis dogajanja: V zgodbi sledimo dvanajstletniku Profčiju – Judu, ki živi v Palestini v letu 1947 pod britanskim mandatom. Pripoved se začne, ko prijatelja Profčija označita za izdajalca, saj izvesta, da se je družil z britanskim vojakom in od njega sprejel hrano ter lekcije angleščine. Trije prijatelji so namreč ustanovili organizacijo SAS (“Svoboda ali Smrt”), katere cilj je pregnati Britance iz Palestine, in so tudi njeni edini člani. Druženje s sovražnikom, četudi je Profči deloval kot vohun, ni sprejeto. Knjiga je kratek posnetek koščka življenja judovske družine, ki je prebežala iz Nemčije in se v Palestini sooča s problemi in željo po državni samostojnosti.

Najljubši citat: “Ponoči, ko sem ugasnil lučko, sem ponavadi ležal v temi in poslušal. Zunaj, onkraj hišnega zidu, se je začenjal prazen, zlovešč svet. Celo naš domači mi vrt z granatovcem in vasjo, ki sem jo bil pod njim zgradil iz vžigaličnih škatlic, ponoči ni bil naš: pripadal je policijski uri in zlu.”

Prvi stavek: “V življenju so me velikokrat proglasili za izdajalca.”

Zadnji stavek: “Ali pa je ravno obratno: bi jih izdal, če je [zgodbe] ne bi povedal?”

Nov pogled na svet: Vsekakor je pomembno, da človek bere knjige, ki zgodbo ljudstev pripovedujejo iz različnih zornih kotov. Nedavno tega sem prebrala avtobiografijo A Leap of Faith jordanske kraljice Noor, v katerem je seveda tudi govorila o problemih z Jeruzalemom, a verjetno podcenjevala vlogo, ki jo je v konfliktu igrala Jordanija. Na drugi strani pa Panter v kleti opisuje ravno izstrelke iz topov, ki so prihajali iz Kraljevine Transjordanije (takrat tudi pod britanskim mandatom).

Danes je težko dobiti realen pogled na svet, predvsem kadar gre za odročna območja, o katerih dobivamo informacije le iz (pogosto subjektivnih) časopisov. Seveda kot (skoraj) magistrirana novinarka dobro razumem probleme, na katere novinarji in pisatelji naletijo v vojnih državah, a vseeno mi je hudo, ko pomislim, koliko informacij in občutkov, ki jih imam, je verjetno napačnih. Tako da, beležka sami sebi: vedno najdi knjigo iz drugega zornega kota in ustvari lastno mnenje.

Povezava z resničnim svetom: Želja Judov, da bi imeli svojo državo, je kompleksna tema, za katero vsekakor nisem primerna oseba. Nasplošno sem, tako v tej knjigi kot tudi med branjem o Jordaniji, dobila občutek, da so še največ “sranja” na tem območju povzročili tako Američani kot Britanci. Panter v kleti se dogaja v Palestini pod britanskim mandatom, kar je bilo med leti 1920 in 1948. Profči in njegovi prijatelji so samo majhen del podzemeljskega gibanja Judov, ki so se skrito poskušali boriti proti britanski vojski (več o tem lahko preberete tukaj).

Ker je Palestina bila pod britanskim mandatom, se je Organizacija združenih narodov leta 1947 odločila, da je Palestina pravzaprav dober prostor za vse Jude, ki so zaradi II. svetovne vojne ostali brez doma. Palestinsko ozemlje so razdelili na arabski in judovski del. Z neodvisnostjo in nastankom Izraela leta 1948 so se tako težave le začele. Preprosta razlaga konflikta je tukaj, prav tako pa so video na to temo naredili na CrashCourse. Še dobro, da študiram lingvistiko, ne političnih ved …

Mnenje: Super za nov pogled na svet, a deli zgodbe bi lahko bili izboljšani, predvsem pa bi liki lahko bili bolje razviti. Predvsem delna enosmerna ljubezenska obsedenost med Profčijem in starejšo sestro njegovega prijatelja je po moje popolnoma nepotrebna, saj v zgodbo ne prinese kaj dosti.

Ocena: 3.6/5

  • Slog pisanja: ****
  • Prepričljivost likov: ***
  • Vsebina: ****
  • Zaplet: **
  • Novost: *****