Nenaklonjenost knjigam s produktivnim sranjem

In naklonjenost knjigi Kako biti šejf

Nikoli nisem bila pristaš knjig za samopomoč, kar vključuje tiste na temo produktivnosti, delavnosti in osebnostne rasti. Internetni članki na temo “10 stvari, ki jih lahko narediš za boljše življenje” so še hujši, saj predpostavljajo, da lahko v desetih kratkih odstavkih človeku spremenijo življenje. Ne morejo. Besede so mogočne, ampak samo človek lahko samemu sebi spremeni življenje in če nič ne naredi po tem, ko prebere kakšen motivacijski članek, je isto, kot če bi tisti čas zapravil za gledanje televizije.

Pa to pravzaprav ni poanta tega zapisa. Zgornji odstavek zveni, kot da se na vsak način branim modrosti drugih ljudi, ki bi mi lahko izboljšale kvaliteto življenja. Ni res. Morda sem v najstniških letih mislila, da ne smeš sprejeti pomoči iz knjig*, a počasi se naučiš, da ti izkušnje drugih lahko koristijo. Ne, te dni se knjigam in člankom za samo-pomoč in produktivnost bolj kot ne izogibam le, ker lektoriram blog za osebno produktivnost in, po skoraj treh letih natančnega branja**, mi je dovolj takšnih vsebin, ne glede na to kako dobre ali dobronamerne so.

*Na drugi strani pa nikoli nisem imela problema s sprejemanjem duševne pomoči iz leposlovnih knjig. Včasih se mi zdi, da polovica mojih značajnih lastnosti, tako dobrih kot slabih, izhaja iz osebnosti likov iz knjižnih strani, v katerih sem živela.

**Med lektoriranjem je treba vsak članek večkrat prebrati. Po tisočih straneh zapisov za blog imam v malem prstu večino trikov in namigov za produktivnost in osebnostno rast. Nekaterih se celo držim …

“Video igrice so super analogija za življenje: greš od enega levela do drugega, ovire te spravijo s tira in srečaš več sovražnikov.” – Lilly Singh, How to be a Bawse

Družba ima probleme s samopomočjo in ljudmi, ki na glas izrazijo željo, da se želijo izboljšati. Še posebej če se želijo izboljšati kar tako, samo zase. Za dobiček? Seveda. Za zdravje? Vso srečo. Za zakon ali romantično zvezo? Okej. Za ljubezen do samega sebe? Ne, to pa ne gre tako. Zdi se sramotno, da nisi že po naravi popoln. Da moraš narediti kaj za to, da postaneš najboljša verzija samega sebe.

Odkar sem ugotovila, kaj želim početi v življenju in se našla v akademskem področju, se trudim delati na sebi. Tako, malo in postopoma. Do sedaj je to vključevalo predvsem dve področji: znanje in zdravje. Čisto preprosto, res. Zastavila sem si cilj, da letno preberem 70 knjig* in da aktivno delam na pridobivanju znanja na področju glasbene in jezikovne kognicije. Na drugi strani se trudim zmanjševati vnos sladkorja, vsak obrok pospremiti s solato in nekajkrat na teden delati kaj športnega (joga šteje, kolesarjenje ne). Vse to so mali, a pomembni koraki.

*70 knjig ne zveni dosti, predvsem ne za nekoga, ki je v otroštvu praktično požiral knjige. A to pomeni eno knjigo na teden in 18 dodatnih knjig (predvsem med počitnicami), kar je ob rednem delovnem urniku kar težko.

“Nikoli ne boš vedel, če kaj res lahko dosežeš ali če si v čem lahko super, če se temu ne predaš.” – Lilly Singh (How to be a Bawse)

To pa me pripelje do knjige, ki je pravzaprav razlog za to objavo. Pred kratkim je YouTuberka Lilly Singh izdala knjigo Kako biti šejf*: Priročnik za osvojitev življenja (oziroma, v angleščini, How to be a Bawse: A guide to conquering life). V njej v štirih delih in petdesetih poglavjih deli namige, kako lahko poskrbiš, da življenja ne le živiš, temveč ga na polno izkoristiš.

*V angleščini je beseda “boss” črkovana kot “bawse”. V slovenščini besedo “šef” spreminjam v “šejf”, kar veliko bolje deluje v štajerščini. Pa kaj. Moj blog, moja pravila, moje jezikovne odločitve.

Kako biti šejf (Lilly Singh)

Štirje deli so poimenovani: Osvoji svoje misli; Delaj s polno paro; Pritegni pozornost; Bodi samorog. (Tukaj seveda samorog ni mišljen v podjetniškem smislu startup podjetja, ki neverjetno hitro raste, temveč v avtoričinem smislu srečne osebe). Nasveti, ki jih je zapisala niso neverjetno optimistični, temveč predvsem poudarjajo trdo delo in da ti ne bo nič padlo v naročje, če za to ne boš poskrbel. Takšen način razmišljanja mi leži pri srcu in zato je knjiga zame bila prijetno motivacijska.

Izpostavi, kako pomembno je, da si najbolj neumen človek v sobi, ker je to najboljši način, kako se kaj naučiti. Predlaga, da si narediš motivacijsko tablo, na katero nalepiš slike svojih ciljev za prihodnost (me še čaka, ampak bo zabavno). Vedno bo nekdo, ki je večji šejf, kot si ti, in najbolje je, da se od njih kaj naučiš, ne pa da si ljubosumen. Če si postaviš skrajne roke, je veliko več možnosti, da boš nekaj uresničil. Zaljubi se v samega sebe in sprejmi slabe strani, saj jih le tako lahko izboljšaš. Ne preživi: zacveti. Ne išči bližnjic. Pomembno je, da se znaš vsake toliko ustaviti. Sam si arhitekt svojega življenja in lahko si ga zasnuješ tako, kot si ga hočeš. In tako dalje in tako naprej.

“Ne poskusi le narediti izpitov; poskusi na njih dobiti najvišje ocene. Ne ciljaj le na to, da plačaš račune; prišparaj dovolj za potovanje. Ne želim, da le napišeš scenarij, iz katerega bo nastal film; želim, da dobiš oskarja. To je razlika med tem, da le preživiš in tem, da osvajaš kot šejf.” – Lilly Singh (How to be a Bawse)

Knjiga mi je dala motivacijo in veliko miselne krme, ki je morem prežvečiti. Nekateri predlogi so takšni, ki mi bodo koristili, spet drugi mi ne bodo. Zdaj imam za nekaj časa dovolj knjig za osebnostno rast in produktivnost. Mislim, da so mi dale dovolj in v tem trenutku ne potrebujem novih nasvetov. Najprej moram poskusiti, kateri od starih bodo delovali. (Vsekakor pa me čaka poletje, napolnjeno z knjigami in učenjem. Komaj čakam.)